Argentinski predsednik Javier Milei je napovedal oblikovanje nove mednarodne zveze desetih držav, ki se bo osredotočala na boj proti socializmu in t. i. 'woke' ideologiji. Milei je v pogovoru za CNN pojasnil, da želi s partnerji zgraditi zavezništvo, ki bo zagovarjalo ideje svobode, pri čemer je socializem označil za 'rak rano' regije. Čeprav imen sodelujočih držav ni razkril, je v zadnjem obdobju okrepil stike z voditelji Paragvaja, Salvadorja in Hondurasa, hkrati pa si prizadeva za tesnejše vezi z Donaldom Trumpom, Viktorjem Orbanom in Giorgio Meloni. Istočasno je venezuelski predsednik Nicolás Maduro izrazil pripravljenost na normalizacijo odnosov z Združenimi državami Amerike. Maduro je izpostavil, da je Venezuela pripravljena na ameriške investicije v svoj naftni sektor pod pogoji, ki so primerljivi s tistimi podjetja Chevron. Poleg gospodarskega sodelovanja je ponudil tudi dialog o skupnem boju proti trgovini z drogami, kar predstavlja odmik od prejšnje ostre retorike, medtem ko se ameriška podjetja že pogajajo o morebitni ublažitvi sankcij iz obdobja Trumpove administracije.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v novoletni noči v baru Le Constellation izbruhnil katastrofalen požar, ki je po prvih podatkih policije kanton Valais zahteval približno 40 smrtnih žrtev. Po navedbah načelnika policije Frédérica Gislerja je bilo v nesreči ranjenih še 115 oseb, od katerih jih je večina v kritičnem stanju zaradi hudih opeklin. Zaradi stopnje poškodb identifikacija žrtev še ni bila mogoča, oblasti pa domnevajo, da so med mrtvimi in poškodovanimi tudi tuji državljani. Preiskava o vzroku tragedije še poteka, vendar je policija že uradno izključila možnost terorističnega napada. Italijanski veleposlanik v Bernu Gian Lorenzo Cornado je pojasnil, da bi požar lahko povzročila petarda, ki je priletela v spuščen strop lokala, medtem ko nekateri očividci omenjajo uporabo namiznih ognjemetov ali sveč ob strežbi šampanjca. Švicarski predsednik Guy Parmelin je zaradi tragedije odpovedal novoletni nagovor in odredil petdnevno žalovanje, med katerim bodo zastave na zvezni palači v Bernu spuščene na pol droga. Na dogodek se je odzvala tudi italijanska premierka Giorgia Meloni, ki je izrazila sožalje in poudarila tesno sodelovanje med italijanskimi in švicarskimi organi pri reševanju situacije.

Italijanski parlament je v torek uradno potrdil vladni predlog proračuna za leto 2026, ki vključuje stroge ukrepe za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja. Proračunski načrt v vrednosti približno 22 milijard evrov je pripravljen z namenom, da se primanjkljaj v letu 2026 zniža na 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). S tem je desnosredinska koalicija pod vodstvom premierke Giorgie Meloni odgovorila na zahteve Evropske unije po večji fiskalni disciplini, saj je bila prejšnja ciljna vrednost primanjkljaja določena pri treh odstotkih. Sprejetje tega dokumenta predstavlja ključen korak za stabilizacijo italijanskih javnih financ v skladu z evropskimi pravili o dolgu. Ukrepi so usmerjeni v krčenje javne porabe, s čimer želi Rim izpolniti pričakovanja Bruslja in se izogniti morebitnim sankcijam zaradi čezmernega primanjkljaja. Proračun so podprli poslanci vladajoče koalicije, ki poudarjajo pomen dolgoročne finančne vzdržnosti države.

Evropska komisija je Italiji uradno izplačala osmi obrok iz Mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF) v višini 12,8 milijarde evrov. Italijanska vlada pod vodstvom premierke Giorgie Meloni je ob tem sporočila, da država ostaja vodilna v Evropski uniji pri izvajanju nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost (PNRR). S tem izplačilom je Italija dosegla pomemben mejnik pri črpanju evropskih sredstev, namenjenih strukturnim reformam in investicijam po pandemiji covida-19. Podpredsednik Evropske komisije Raffaele Fitto je poudaril, da to potrjuje soliden ritem izvajanja načrta in kakovost izvedenih reform. Istočasno z izplačilom osmega obroka je Italija Evropski komisiji že poslala zahtevek za izplačilo devetega obroka, ki je prav tako vreden 12,8 milijarde evrov. Gre za predzadnji obrok v okviru celotnega načrta, kar kaže na pospešeno dinamiko italijanske administracije pri izpolnjevanju zahtevanih ciljev in mejnikov. Rim si prizadeva ohraniti kontinuiteto izplačil, da bi zagotovil stabilno financiranje projektov, ki so ključni za dolgoročno gospodarsko rast države. Premierka Meloni je izpostavila, da takšni uspehi krepijo vlogo Italije v evropskem prostoru.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izrazil optimizem glede možnosti mirovnega dogovora med Rusijo in Ukrajino. Trump je dejal, da je že govoril s Putinom in verjame, da si oba želita mir. Dodal je, da bo poskušal Putina pripeljati nazaj za pogajalsko mizo, čeprav priznal, da je to zapleteno. Putin pa medtem ponovno grozi, da bo dosegel vse cilje invazije na Ukrajino z vojaškimi sredstvi, saj trdi, da ukrajinske oblasti ne želijo mirne rešitve.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim dejal, da je bil dosežen velik napredek pri končanju vojne v Ukrajini. Pred pogovori je Trump zagotovil, da bo Ukrajina v primeru mirovnega sporazuma imela močne varnostne garancije. Zelenski je pogovore označil za "izjemne".

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je pred srečanjem z Donaldom Trumpom pogovarjal z evropskimi voditelji in jih namerava po pogovorih v Miamiju ponovno obvestiti o rezultatih. Voditelji EU in Nata so izrazili podporo Ukrajini.

V Firencah so aretirali še enega od voditeljev Hamasa, pristojnega za tujino. Med aretiranimi je tudi Mohammad Hannoun, predsednik Združenja Palestincev v Italiji. Preiskava je razkrila, da so osumljenci zbirali denar za Gazo in Palestince ter ga nakazovali Hamasu. Premierka Meloni je izrazila zadovoljstvo z aretacijo. Pina Picierno (PD) je izpostavila izjemno pomembnost aretacije.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je pohvalil vezi svoje države z Rusijo in dejal, da so okrepljene s »skupno krvjo, življenjem in smrtjo v istem jarku«. Severna Koreja je razkrila tudi prvo jedrsko podmornico. Visoki predstavniki obeh držav so izrazili upanje za poglobitev sodelovanja.

Premier Papue Nove Gvineje, James Marape, je napovedal, da bo leto 2026 ključno za izpolnitev obljub pred volitvami leta 2027. Od voditeljev in javnih uslužbencev pričakuje pospešeno delo pri doseganju zastavljenih ciljev. Podobno je italijanska premierka Giorgia Meloni opozorila svoje osebje, da bo leto 2026 še zahtevnejše od leta 2025.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je izrazila prepričanje, da bo prihodnje leto slabše od leta 2025. Politični analitik Pankratov je za aif.ru pojasnil, da se Meloni boji več groženj, ki bi lahko negativno vplivale na Italijo.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je opozorila, da bo leto 2026 še težje od leta 2025 in bo zahtevalo maksimalen trud vseh.

Nemški kancler Friedrich Merc naj bi bil besen na francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ker ni podprl predloga o uporabi 210 milijard evrov zamrznjenega ruskega premoženja na vrhu Evropske unije v Bruslju. Po poročanju britanskega časnika naj bi Macron izdal Merca in bo moral za to plačati. Macron se naj bi skril za italijansko premierko Giorgio Meloni.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je pokazala razumevanje za tiste, ki imajo težave s plačevanjem računov, še posebej v zvezi s stroški povezanimi z nepremičninami. V Italiji se mnogi namreč težko spopadajo s plačevanjem davkov.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o zagotovitvi obsežnega posojila Ukrajini brez obresti za prihodnji dve leti, da bi zadovoljili njene vojaške in gospodarske potrebe. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo, ki bi jim omogočile uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in denar nujno potrebuje do pomladi.

Voditelji Evropske unije so v Bruslju dosegli dogovor o pomoči Ukrajini v višini 90 milijard evrov za naslednji dve leti. Predsednik Evropskega sveta je novico objavil na družbenem omrežju X. Pomoč sicer ni bila sprejeta z navdušenjem med evropskimi davkoplačevalci.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o odobritvi ogromnega brezobrestnega posojila Ukrajini za kritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Kljub temu niso uspeli premostiti razlik z Belgijo, kar bi jim omogočilo uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Po skoraj štirih letih vojne Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o velikem brezobrestnem posojilu Ukrajini za pokritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.

Voditelji EU so se dogovorili, da bi bilo pravično uporabiti zamrznjena ruska sredstva za financiranje Ukrajine. Češka se je skupaj s Slovaško in Madžarsko odločila, da ne bo podprla jamstev za financiranje Ukrajine, kar je kritiziral nekdanji premier Petr Fiala, ki meni, da s tem Češka izgublja dostojanstvo. Poljski premier Donald Tusk je pred vrhom EU pozval k hitri finančni pomoči Ukrajini.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil zadovoljstvo z zamikom podpisa trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in državami Mercosurja, vendar ni izključil možnosti, da bi do podpisa prišlo januarja. Macron meni, da je še prezgodaj za odločitev, ali bo Francija sporazum sprejela, kljub močnemu nasprotovanju francoskih kmetov in političnih strank. Sébastien Lecornu se bo sestal s kmetijskimi sindikati, da bi razpravljali o tem vprašanju.

Evropski voditelji so se dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov za naslednji dve leti. Posojilo bo zagotovilo 24 od 27 držav članic EU. Madžarska, Češka in Slovaška pri tem ne bodo sodelovale.

Zaradi nasprotovanja Italije, ki zahteva večjo zaščito za svoje kmete, je bil zaključek sporazuma Mercosur-EU ponovno preložen. Italijanska premierka Meloni je zahtevala dodatna pojasnila, kar je povzročilo zamudo pri sklenitvi dogovora.

Evropska unija se je dogovorila o finančni pomoči Ukrajini v višini 90 milijard evrov za obdobje 2026-2027. Sredstva bodo zbrana z izdajo skupnega dolga, pri čemer Češka, Madžarska in Slovaška niso podprle nadaljnjega financiranja Ukrajine. Ukrajinski predsednik Zelenski se je EU zahvalil za podporo. Razprave o uporabi zamrznjene ruske imovine se nadaljujejo, medtem ko Rusija napoveduje tožbo.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je obvestila voditelje EU, da je podpis trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in državami Mercosur preložen na januar. Odločitev je bila sprejeta po protestih evropskih kmetov v Bruslju.

Pripravljalni pogovori o zasegu ruskega premoženja so zastali, pri čemer je italijanska premierka Giorgia Meloni pozvala EU, naj se pri podpori Ukrajini ne omeji le na Euroclear. Med evropskimi voditelji so se pojavila nesoglasja glede konfiskacije zamrznjenega ruskega premoženja, kar je razvidno iz spora v nemškem Bundestagu med vladajočo koalicijo in opozicijsko stranko Alternativa za Nemčijo glede usode tega premoženja.

Italija ne namerava poslati svojih vojakov v Ukrajino v okviru "večnacionalnih sil", je izjavila premierka Giorgia Meloni. S tem je zavrnila možnost, da bi Italija prispevala vojaški kontingent kot del varnostnih jamstev za Ukrajino.

Na vrhu EU v Bruslju so voditelji razpravljali o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini, ki se sooča s finančnimi težavami. Zelenski je poudaril, da je Ukrajina v večji nevarnosti kot Belgija. Belgija je izrazila zadržke glede uporabe teh sredstev zaradi pomislekov glede nacionalne varnosti in možne vojaške ustrahovalnosti.

Evropska unija in Združeno kraljestvo sta zaključila pravna besedila, ki urejajo nov odnos med EU in Gibraltarjem po brexitu. To se je zgodilo šest mesecev po objavi političnega dogovora. Besedilo je zdaj v pravnem pregledu, preden se začnejo postopki za podpis in sklenitev sporazuma. Pogajanja so trajala skoraj štiri leta, končala pa so se z dogovorom 11. junija.

Članek obravnava kritiko na račun italijanske vlade pod vodstvom Giorgie Meloni, ki je potrdila in celo poslabšala Fornerov zakon o pokojninah, kljub prejšnjim obljubam o nasprotnem. To naj bi še podaljšalo delovno dobo in zmanjšalo pokojnine, kar je povzročilo nezadovoljstvo med delavci, ki so se počutili prevarane. Posebej so prizadeti tisti, ki so vplačevali za študentska leta in mladi, ki jim bodo zasegli TFR za pokojninske sklade zavarovalnic. Prilagoditev pokojnin inflaciji naj ne bi bila ustrezna.

Voditelji držav članic Evropske unije so se dogovorili, da bodo poskušali doseči soglasje glede uporabe zamrznjenih sredstev Ruske centralne banke za novo posojilo Ukrajini. Zelenski je poudaril, da Ukrajina potrebuje odločitev o uporabi tega premoženja za financiranje pomoči EU do konca leta. Povedal je tudi, da Ukrajina zdaj sama proizvede več kot 50 odstotkov orožja, ki ga uporablja, vključno z arzenalom orožja dolgega dosega.

Madžarski premier Viktor Orban je označil nadaljnje financiranje Ukrajine s strani Evropske unije za nevarno idejo, ki spodbuja nadaljevanje vojne z Rusijo in jo celo označil za »objavo vojne«. Ursula von der Leyen pa je poudarila, da voditelji EU ne bodo zapustili vrha v Bruslju, dokler ne bo sprejeta odločitev o financiranju Ukrajine.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je v italijanskem parlamentu izjavila, da bo dogovor z Albanijo o vzpostavitvi centrov za migrante deloval in da ga druge države Evropske unije pozorno spremljajo. Po njenih besedah bo ta model prispeval k zmanjšanju nezakonitih migracij in preprečevanju trgovine z ljudmi.

Ukrajinski predsednik Zelenski je odpotoval v Bruselj, da bi prepričal evropske voditelje o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za obnovo Ukrajine, pri čemer je opozoril na pritisk, ki ga izvaja administracija Donalda Trumpa, da bi Evropa opustila to idejo. Kremelj ostaja skeptičen glede vključevanja Evropejcev v pogajanja o ameriškem načrtu za Ukrajino. Putin je evropske zaveznike Kijeva označil za "male prašiče" in napovedal, da se Rusija pripravlja na novo "leto vojne".

Italijanska premierka Giorgia Meloni je izjavila, da Italija še ni pripravljena podpisati trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem, ter se s tem pridružila Franciji. Meloni je ocenila, da je podpis sporazuma preuranjen in predlagala njegovo preložitev na naslednje leto.

Slovaški premier Robert Fico je v Bruslju izjavil, da je Evropska unija nepravična do Srbije, ker jo vidi kot preveč ponosno in suvereno državo. Dodal je, da se Srbiji nenehno postavlja nove pogoje za vstop v EU, da bi se ta proces čim bolj zavlekel. Madžarski premier Viktor Orban je prav tako kritiziral obravnavo Srbije in jo označil za ključno državo v regiji.

Predsednik Italije Sergio Mattarella je v Kvirinalu sprejel premierko Giorgio Meloni in sedem ministrov pred prihajajočim Evropskim svetom v Bruslju. Na srečanju so bili prisotni tudi podsekretarji Fazzolari in Mantovano. Pogovor je bil namenjen usklajevanju stališč Italije pred pomembnim srečanjem voditeljev držav članic Evropske unije.

Dnevna časopisa "La Repubblica" in "La Stampa", ki veljata za vodilna italijanska tiskana medija, sta naprodaj. Za nakup se zanima tudi zaupnik predsednice vlade Giorgie Meloni, kar vzbuja zaskrbljenost glede medijske raznolikosti v Italiji.

Evropska komisija naj bi razmišljala o tem, da bi avtomobilskim proizvajalcem dovolila prodajo novih avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje tudi po letu 2035. Ta poteza naj bi kratkoročno pomagala proizvajalcem avtomobilov, dolgoročno pa naj bi prinesla tveganja za razvoj električne mobilnosti.

Donald Trump je po pogovorih z evropskimi voditelji izrazil optimizem glede pogovorov med Rusijo in Ukrajino in ocenil, da so zdaj bližje koncu vojne kot kadarkoli prej. Napovedal je tudi, da bo o prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini telefoniral z evropskimi voditelji.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je na srečanju Atreju v Rimu ostro kritizirala opozicijo in nekatere medije. Izpostavila je, da ji kritike opozicije ne pridejo do živega in ironično komentirala njihovo navdušenje nad kebabom v primerjavi z italijansko kulinariko. Prav tako je zavrnila očitke časnika Repubblica glede njene "nizke politične propagande" in poudarila, da se bolj posveča reševanju gospodarskih vprašanj, kot je primer Stellantis, namesto medijskih hiš, kot je Gedi.

Pogovori o morebitnem miru v Ukrajini v Berlinu naj bi vstopili v odločilno fazo. Po srečanju pogajalcev so se pojavili pozitivni signali s strani ZDA, ameriška delegacija pa je izrazila optimizem glede napredka pri pogovorih o prekinitvi ognja med Ukrajino in Rusijo. Pričakuje se, da se bodo prizadevanja za mir nadaljevala.

V Italiji se je okoli pol milijona delavcev, upokojencev in državljanov udeležilo več kot petdesetih protestov po vsej državi. Protesti so potekali v znak podpore generalni stavki, ki jo je organiziral sindikat CGIL zaradi nezadovoljstva z vladnim proračunskim načrtom.

V Italiji je potekala splošna stavka proti vladnemu predlogu proračuna za leto 2026, ki je povzročila motnje v javnem potniškem prometu, šolah, bolnišnicah, poštah in uradih. Stavka je prizadela tudi Trst, kjer je bil železniški promet skoraj v celoti ustavljen. V Sloveniji je prav tako prišlo do prekinitev železniških povezav, odpadel je pouk na več šolah, omejeno pa je bilo tudi delovanje nekaterih zdravstvenih storitev.

Poleg parlamentarne potrditve odstopa bolgarske vlade Rosena Željazkova, o čemer so poročali že tuji mediji, so novi članki razkrili, da je do odstopa prišlo zaradi množičnih protestov po vsej državi in obtožb o korupciji. Željazkov je odstop napovedal pred glasovanjem o nezaupnici.

Stranka Fratelli d'Italia (FdI) je pripravila dokument, v katerem izraža zaskrbljenost glede lastništva zlatih rezerv Banke Italije. Predlagali so amandma, ki naj bi preprečil, da bi tuje 'roke' vplivale na zlato banke. FdI opozarja, da so delničarji banke tudi tuji skladi, kar po njihovem mnenju ogroža nadzor nad zlatom, ki naj bi pripadalo italijanskemu narodu.

Stranka italijanske premierke Giorgie Meloni si prizadeva, da bi bile italijanske zlate rezerve, ki so tretje največje na svetu, v lasti italijanskega naroda in ne več v lasti centralne banke.

Srečanje med italijansko premierko Giorgio Meloni in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Rimu je bilo po poročanju italijanskih medijev bolj napeto, kot se zdi iz uradnih izjav. Čeprav sta se pred kamerami objemala in poljubljala, naj bi Meloni Zelenskemu izrekla kritične besede in jasno izrazila italijanske zahteve.

Politolog Dmitrij Žuravljov meni, da bi poleg Volodimirja Zelenskega lahko bili potencialni kandidati za predsednika Ukrajine tudi premierka Julija Sviridenko in nekdanji vrhovni poveljnik oboroženih sil Valerij Zalužni. Spomnil je, da se v Ukrajini predsedniki zgodovinsko gledano redko obdržijo več kot en mandat, vendar ni izključil ponovne kandidature Zelenskega.

Ukrajina je ZDA posredovala podroben odgovor na zadnji predlog mirovnega načrta Donalda Trumpa. Odgovor vključuje spremembe glede ozemeljskih izmenjav in jedrske elektrarne Zaporožje, s ciljem, da bi bil načrt izvedljiv. Predsednik Volodimir Zelenski se sooča z naraščajočim pritiskom.

Italijanska kuhinja je uradno postala del Unescove kulturne dediščine, kot prva kuhinja na svetu, ki je prejela takšno priznanje. Vzporedno s tem, italijanska vlada pod vodstvom Giorgie Meloni to priznanje uporablja za lastno promocijo, kar je sprožilo kritike, da poskuša prisvojiti zasluge za dosežek, ki ni njena izključna zasluga.